Barbara M.

Ko ti zdravnik pove diagnozo – v mojem primeru rak dojke – se ti svet obrne na glavo. Vsakemu, tudi meni. Nisem bila izjema. Že mesec po diagnozi sem bila operirana, kasneje so me čakale še kemoterapije. Medtem sem se v bolnici okužila še s koagulaza negativno bakterijo, zaradi česar so me zdravili z močnimi antibiotiki. Med zdravljenjem okužbe sem opravila CT pljuč in ugotovili so številne majhne nodule, najverjetneje metastaze. Tudi markerji so bili povišani. Če sem v začetku slepo zaupala uradni medicini, ji po vseh zapletih nisem več. V toku zdravljenja sem ugotovila, da so tudi zdravniki samo ljudje in ne bogovi, zmotljivi, z dobrimi in slabimi dnevi. Predvsem pa imajo eno veliko napako, nate ne gledajo kot na celoto ampak na skupek različnih simptomov, ki jih zdravijo vsak po svoje in vrhu vsega med seboj v teku zdravljenja niti ne komunicirajo. Tako sem se ob konvencionalnem zdravljenju odločila še za celostno zdravljenje in čiščenje strupov iz telesa. Začela sem z bioenergijo, nehala sem jesti mlečne izdelke, bel sladkor in moko. Na spletu sem zasledila terapijo D9 in nekako sem vedela, da je to tisto pravo. Odločila sem se zanjo in se 100% držala protokola. Ko so mi tri mesece po prvem opravili drugi CT pljuč je bil bp! Pljuča čista, markerji normalni, krvni izvidi super. In tako je že devet mesecev. Še vedno se držim Draškovega protokola. Čeprav na uradnih izvidih piše, da je bolezen zazdravljena, sem trdno prepričana, da je ozdravljena, da je ni več. In čeprav se sliši čudno, sem iz tega najhujšega obdobja v svojem življenju pridobila veliko dobrega. Popolnoma sem spremenila svoje prioritete in prepričanja in spoznala krasne ljudi, ki so mi pomagali na moji poti do zdravja. Hvala vsem.