Anja L. | 05.06.2015.
V mesecu januarju letos sem se odpravila na kontrolni pregled dojk. V tem istem mesecu sem bila kar trikrat napotena na mamografijo in meseca februarja je bila za menoj že biopsija. Izvid: atipčina duktalna hiperplazija B3. Ob vseh teh preiskavah sem bila deležna le malo besed, ki bi mi pojasnile moje zdravstveno stanje. Bila sem povsem zmedena,prestrašena in zelo izčrpana. Zakopala sem se v knjige, iskala informacije po spletu in naključno naletela na spletno stran Centra za svetovanje in podporo obolelim za rakom. Na prvem brezplačnem posvetu mi je Draško na preprost in razumljiv način razložil v kakšnem stanju sem. S 1. aprilom sem začela z D9 terapijo. Po dveh mesecih te terapije, ki od mene zahteva veliko discipline, odrekanja in razmišljanja, lahko rečem, da se počutim 70% bolje. Veliko manj sem utrujena, lažje premagujem vsakodnevne službene in privatne obremenitve, predvsem pa sem veliko bolj notranje mirna in optimistična. Predviden kirurški odvzem tkiva /opracijo/ sem po pogovoru z onkologom prestavila za štiri mesece. Bilo mi je v veliko oporo, da je šel na pogovor k onkologu z menoj tudi Draško. In to je tisto, kar dela ta Center za podporo nekaj posebnega. Človek ima občutek, da ima ob sebi nekoga, ki ob njem dobesedno stoji, mu svetuje, ga podpira, bodri in usmerja ter tudi nadzoruje. Namreč ko prideš na ponovni posvet, polagaš »račune« oz. analiziraš svoje delo. Menim, da je to terapija za odločne, vztrajne in radovedne ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje zdravje in se zanj tudi potruditi ter ne dovolijo, da bi jim strah in nevednost zmanjšala kvaliteto življenja. Anja